Kako s povprečno slovensko plačo, do 112 eur privarčevanega denarja na mesec?

Kolikokrat ste si že v življenju zaobljubili in si rekli: »Ta mesec, bom pa res konec meseca dal-a na stran, če mi le kaj ostane?« In navadno potem mine mesec, dva meseca, leto, več let in vam še kar ni uspelo dati nič na stran ... Še več, vaš limit se je povečal. Pa veste zakaj se vam to dogaja? Ker bi morali narediti ravno obratno! Najprej dati na stran in potem s preostankom živeti skozi mesec. Misija nemogoče? Morda ta trenutek, a nikakor ne, če se odločite, da vam tokrat uspe.
In, če sedaj odgovorimo na vprašanje kako s plačo povprečnega Slovenca ali Slovenke do 112 eur privarčevanega denarja, je odgovor preprost – takoj ob plači dajte ta znesek na stran! Marsikdo se je ob tem najbrž nasmehnil, saj večini ljudi ni jasno, da se to da in kako v resnici to izvesti, a če boste brali naprej, vam bomo pojasnili kako priti do teh 112 eur.

Ostalo mi je le še … kako naj vse plačam?

Če smo upoštevali navodila in dali na stran 112 evrov to pomeni, da nam je za stroške in vse, kar sicer plačujemo skozi mesec ostalo “le” še 1.008 evrov. Zdaj pa se začne borba, sploh če smo bili navajeni, da imamo na mesec za stroške in drobne pozornosti več, kot samo to.

Odpirati se nam začnejo številna vprašanja kot so:
  • Kako naj plačam vse položnice, ki jih imam?
  • Kako bomo plačali izvenšolske dejavnosti za otroka?
  • Ali mi bo na koncu meseca zmanjkalo za gorivo ali za hrano?
  • Kaj če pride do česa nepredvidenega?
  • Ali to pomeni, da do tega denarja, ki ga dam na stran sploh ne morem priti?
To so običajna vprašanja, ki jih Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun dobi, ko strankam pove preprosto formulo 10-10-80. In, če za vas ni dovolj velik izziv privarčevati 10 %, potem lahko to nagradite z novih 10 %. Prvih 10 % bi namreč morali nameniti za dolgoročne cilje (nakup hiše/stanovanja, pokojnina in podobno), drugih 10 % za varnostno rezervo, preostalih 80 pa pomeni odstotek naše mesečne plače, ki jo namenimo za stroške, hrano in vse drobne pozornosti, ki si jih namenimo skozi mesec. Pa tudi teh 80 % včasih ne potrebujemo.

Od 30 do 150 evrov mesečno

“Recimo, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov. V tem primeru moramo vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 700 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 70 evrov. Sprva na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta ‘vreča’ polna, znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.” pravi Ana Vezovišek.
Dejstvo je da med svojo kariero napredujemo - vsaj običajno je tako - in dobimo višjo plačo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov. Zakaj je tako? “Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili,” dodaja specialistka.

Nepričakovan ali občasen prihodek

Kaj pa kakšne nagrade, regresi in podobno? “V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Preprosto zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.”
Nasvet, da najprej plačajmo sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas nekaj preseneti in nas tudi bo.

Ali ste vedeli, da je kar 75 % Slovencev finančno nepismenih, kar pomeni, da ne znajo ravnati s svojimi osebnimi financami?

Kaj menite v katero skupino spadate?
75 % vs. 25 %?

Preverite svoje znanje iz področja osebnih financ, s tem kratkim kvizom >>