Se mi sploh splača varčevati v banki?

Bančne obresti so nizke kot še nikoli v zgodovini, tako ni nič čudnega, da ste z donosi, ki jih dobite za vaše prihranke v banki nezadovoljni; priročen izgovor, da nam ni treba varčevati, kajne? Toda to ni dobro! Vsak mora varčevati.  Kaj torej storiti?

Če na banki sklenete depozit in varčujete recimo deset tisočakov, boste za obresti po enem letu prejeli od kakšnih deset do približno 35 evrov, odvisno od banke. Če varčujete brez vezane vloge pa seveda še manj. Inflacija vam torej najeda vaše prihranke, kar ni dobro, zato velja razmisliti o alternativah varčevanja.

Alternativa varčevanju na banki?

Ena najbližjih alternativ bančnim vlogam so denarni vzajemni skladi. Za varčevanje v teh skladih morate obiskati katero od slovenskih družb za upravljanje skladov ali pa kakšno tujo banko, ki pri nas ponuja denarne vzajemne sklade. Toda pozor! Tudi ti skladi v zadnjem letu niso bili ravno donosni. Večina donosov se vrti okoli ničle, nekateri pa so celo v minusu, sploh tisti, ki so vezani na ameriški dolar, ki je v zadnjem letu občutno upadel. Denarni skladi so po tveganju torej najbližja alternativa bančnim vlogam, toda vseeno so nekoliko bolj tvegani. Je pa njihova prednost, da lahko iz te naložbe denar dvignete kadarkoli, kar pa pri vezavi denarja ne velja.

Bolj tvegana alternativa so obvezniški vzajemni skladi, ki vlagajo v razne obveznice. Ti so v zadnjem letu domačim vlagateljem prinesli vse od približno plus štiri pa do minus 14 odstotkov. Mešani vzajemni skladi so še bolj tvegani. Ti vlagajo v kombinacijo obveznic in delnic. V Sloveniji jih je kar nekaj, ki ponujajo tovrstne sklade. Donosi v zadnjem letu pa se gibljejo vse od minus dva odstotka pa do več kot 20 odstotkov. Najbolj tvegani med vzajemni skladi so delniški vzajemni skladi. Ti so v zadnjem letu vlagateljem prinašali od minus 20 pa vse do več kot 30 odstotkov. Seveda pa pri tovrstnih naložbah nikjer ni zagotovila, da bo tako tudi v prihodnje. Veliko bo odvisno od nadaljnje gospodarske rasti največjih svetovnih velesil, ki potem za sabo vlečejo še druge.

Razpršitev denarja na več naložb hkrati

Podobno kot za vzajemne sklade velja tudi za takoimenovane indeksne sklade (ETF). Tudi ti z enim nakupom pomenijo razpršitev vašega denarja na več naložb hkrati.  Njihova glavna prednost pa je, da imajo nižje stroške od vzajemnih skladov.

Nekateri se pri varčevanju odločajo tudi za pokojninske sklade. Ti so v zadnjih letih, ko imajo možnost vlagati tudi v bolj tvegane naložbe, čedalje bolj podrobni vzajemnim skladom. Ob tem pa ponujajo tudi določene davčne ugodnosti. Res pa je, da so sredstva v pokojninskih skladih večinoma zaklenjena do upokojitve, medtem ko lahko denar iz vzajemnih skladov, dvignete kadarkoli.

Kaj pa kripto naložbe?

Na voljo za vaše prihranke pa so tudi razne alternativne naložbe, kot so zlato ali pa kripto naložbe. Strokovnjaki priporočajo, da so te naložbe predvsem kot dodatek vašemu portfelju in naj ne predstavljajo več kot pet do deset odstotkov portfelja.

Ni pa vse le v tem, kakšne naložbe izbirate. Pomembno je tudi na kak način varčujete. Najbolje je tako, da si najprej ustvarite zlato rezervo. Ta je prava odrešiteljica, če pride do kakšne nepričakovane situacije, da takrat niste pod prevelikim stresom. Zlata rezerva naj znaša vsaj šest mesečih plač, obvezno pa mora biti likvidna. To pomeni, da vam je dosegljiva v nekaj dneh.

Zlata rezerva in vaši cilji  

Poleg te rezerve pa si določite še druge cilje in zanje varčujte. Pomislite, kaj boste potrebovali kratkoročno, recimo zamenjava hladilnika, kaj srednjeročno, morda zamenjava avta v roku treh let, in kaj dolgoročno, recimo varčevanje za študij otroka čez 12 let ali za pokojnino čez 25 let. Za vsak cilj si naredite svoj načrt varčevanja in zanj mesečno varčujte.

Za kratkoročne cilje varčujete v manj tveganih produktih, kot so bančne vloge, denarni vzajemni skladi, za srednjeročne v srednje tveganih naložbah, kot so obvezniški in mešani vzajemni ali ETF skladi, za dolgoročne naložbe pa v delnicah, delniških skladih ali delniških ETF. Da boste pri tem zmanjšali tveganje pa denar razpršite med več naložb.

Ni tako zahtevno kot morebiti izgleda na prvi pogled. Pomembno je le to, da si določite jasne cilje, dobro začrtate pot in da ste pri varčevanju vztrajni in dosledni.

Več o tem, kako se pametno lotiti varčevanja in oblikovati sebi primerni portfelj naložb, ter uresničiti zastavljene varčevalne cilje, pa bomo prikazali v Projektu popolna finančna preobrazba na resničnih primerih desetih družin. Spremljajte nas, saj začnemo že konec marca!